Erasmus na Malti

ADRENALINSKI JUNAKI Jutranji počitek se je prilgel do 8h zjutraj, ko je bil čas za budnico. Nedelja, edini brezdelovni dan za vse, smo se odločili, da bo to celodnevni izlet. Sprva smo se z avtobusom odpravili v San Pawl il-Bahar, kjer smo si ogledali National aquarium of Malta. Na presenečenje od vseh mest na Malti smo tukaj prvič slišali svoj materni jezik-slovenščino. V akvariju smo lahko opazovali morske pse, meduze, piranje, hobotnico, imeli pa so tudi vivarij. Naša naslednja destinacija je bila plaža, ker pa je Jan izgubil kopalke so se naši načrti malo spremenili. V iskanju kopalk (2h), smo si ogledali tudi soline, si privoščili manjši obrok ter naredili daljši sprehod po trgovinah, saj nikjer niso imeli kopalk. Po končanih nakupih smo za pot do plaže raje izbrali avtobus, na poti pa našli kar nekaj trgovin s kopalkami. Celo situacijo smo raje zignorirali in se šli malo sprostit. Na obali smo kasneje opazili otok s klifi in se odločili, da gremo malo raziskovat. Nekaj časa smo o

  GALLA PRIREDITEV Končno je napočil čas za malo počitka, vsaj za Jana, Klaro in Tadeja. Nika pa je dan začela že zgodaj, saj ima delovne sobote. Medtem, ko smo se nekateri utapljali v spancu, je Nika že pomagala pri kastracijah in sterilizacijah. Ta dan je bil za nekatere (Klara in Nika) malo psihično naporen, medtem, ko se drugi niso preveč zmenili za ta dan. Čakal nas je seminar o predavanju predebelih živali in prehrani. Nika in Klara sta se malo preveč obremenjevali, s tem kako se obleči in pripraviti na seminar, Tadej se je odločil, da pride v povsem navadnih oblačailih, Jan pa se je celo odločil, da si poišče kakšna bolj primerna oblačila, zato smo se odpravili v Valletto po manjših nakupih. Po poznem kosilu smo se odpravili in prispeli na destinacijo. Seminar se je zdel rahlo kot galla preriditev. Predavatelji so govorili o prehrani in katere hranilne snovi so bolj primerne za določeno starost ali vrsto živali, o življenskem prostoru in obnašanju mačk, kaj lahko žival spravlja

ST.JULIANS BAY Dan se je začel brez kakršnih koli posebnosti, povsem normalno, da smo skoraj zamudili avtobus, saj nekateri (Tadej) odlašajo s spancem do zadnjega. V zavetišču in na kliniki nas je vse pričakalo vsakdanje delo, ker pa je bil petek smo se odločili, da si malo popestrimo dan. Odpravili smo se v zaliv St. Julians bay, kjer smo si sprva privoščili kosilo po napornem dnevu, nato pa smo se odpravili na plažo. Čas smo si krajšali z igranjem odbojke v vodi, tokrat brez težav z igranjem in žrtev naše igre ter smo dobili celo oboževalci. Pred odhodom nazaj smo si privoščili, še kratek odmor za pijačo. Naš plan o odhodu do apartmaja ni ravno uspel, saj smo zvečer zavili še v Valletto in se podružili s profesorjem, saj je bil to njegov zadnji večer pred odhodom domov. Prihod v apartma pa je bil zato nekoliko pozen.  

POVPREČNO. Normalni delovni dan se je začel že precej zgodaj z odhodom na kliniko in v zavetišče. Jan, Klara in Tadej smo ponovno počistili zavetišče, Nika pa je pomagala v ambulanti, kjer je zavijala kirurške inštrumente in sodelovala pri sterilizacijah ter kastracijah. Po delu v zavetišču smo se nekateri odpravili ogledat mesto Birgu. V vročem in sončnem mestu smo si ogledali cerkev, njihove znamenite ulice, jahte, nato pa smo se s tradicionalnim čolničkom odpeljali nazaj do Vallette. Proti glavni avtobusni postaji smo se sprehodili po trgu, kjer je postavljen kip Jeana Parisot de la Valette, po katerem je poimenovano mesto, ustavili smo se v cerkvici Our Lady of Victory. Sledil je odhod nazaj v apartma, saj nas je čakalo še nekaj pomembnih opravkov, kot na primer nabava hrane in seveda priprava kosila. Zvečer pa je čakala manjša sprostitev in priprava na naslednji dan. 

 LAČNI MALTEŽANI Dan se je začel povsem normalno ob zgodnji uri, z odpravo na delovna mesta. Ta dan je bil predvsem zanimiv za Niko, saj je bil to njen prvi delovni dan. Nikin dan je bil kar dosti naporen, saj so jo pričakale tri sterelizacije, operativni poseg odstranjevanja tumorja in sečnih kamnov ter pregled psa na hudo alergijsko reakcijo. Jan, Klara in Tadej smo imeli predvsem običajen dan čiščenja in druženja z mačjimi prijatelji (večinoma jih je agresivnih). Nika je delala v popoldne, zato smo se ostali odločili, da danes sami skuhamo kosilo in sicer carbonaro. Kuhanje nam je predstavljalo manjše težave, saj končni izdelek ni bil po pričakovanjih, hkrati pa malo preobilen. Tako bomo imeli vsaj zagotovljeno večerjo, zajtrk in verjetno še kosilo. Kasneje smo si privoščili popoldanski počitek, nato pa večer končali s sprostitvijo na našem najljubšem mestu (balkon). 

RANA URA ZLATA URA Dan se je za nekatere začel precej zgodaj (Jan, Klara,Tadej), saj smo se že zgodaj odpravili na avtobus, da bi prišli do zavetišča, da začnemo z delom. Čakalo nas je zelo zanimivo delo in naučuili smo se veliko novega, kot na primer pomivanje boksov in hišk od mačk, pometanje zavetišča in pogovori z novimi sodelovci (za 3 tedne). Nika se je ta dan lahko malo spočila, saj se bo njen prvi delovni dan začel jutri, zato pa si je privoščila manjše potovanje do našega zavetišča (potovala je 2h, saj je malo zavila v napačno smer). Po koncu dela smo se štirje mušketirji odločili, da si privoščimo malo lenarjenja na plaži. Pot nam je prekrižala ideja za igranje odbojke na plaži, zato smo se odločili kupiti žogo za odbojko, kar pa ni bila lahka naloga. Po poti smo si napolnili tudi naše želodčke s tradicionalno hrano, in sicer pastizzi. Na koncu smo na plažo odšli z nogometno žogo, ki je vseeno odslužila svojemu namenu (čeprav so bili nekateri tarče naše igre). Proti večeru sm

USODNI DAN Vse se je začelo prezgodaj zjutraj s hitrim in premajhnim zajtrkom ter izgubo elektrike (usoda nas ne mara). Po zajtrku smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na današnjo prvo destinaijo, kampus MCAST. Na poti smo imeli manjše težavice, saj na Malti ne poznajo prehoda za pešce, zato smo od avtobusne postaje do kampusa morali prečkati zelo prometno dvosmerno cesto. Tam nas je pričakala prijetna in prijazna svetovalka za Erasmus in nam predstavila Malto ter razkazala kampus. Naša druga destinacija je bilo mačje zavetišče, ki se skriva globoko za obzidjem (dobesedno). Kar nekaj časa smo iskali glavni vhod in tako spoznali vsak kamen obzidja, čez čas pa smo končo našli prava vrata, ki so zelo lepo kovinsko okrašena in po vsej verjetnosti tudi neprebojna. V zavetišču so nam predstavili kdaj naj pridemo ter kaj bomo delali, nato pa smo morali hitro odditi naprej, saj smo imeli sestanek na kliniki, kjer bo pomagala Nika. Po dolgem dopoldnevu smo se odpravili tudi jest, kje

IZGUBLJENE DUŠICE Jutro, kot vsako se je za nekatere začelo predvsem normalno, medtem ko je bilo za druge uničenje lepotnega spanca. Ta dan smo posvetili nakupu avtobusnih kart, raziskovanju mesta Valletta, kasneje pa smo si privoščili še malo kopanja. S praznimi želodci smo se peš odpravili od apartmaja do glavne avtobusne postaje v Valletti. Tam smo si končno privoščili naš prvi obrok dneva in kupili karte za avtobus. Nato je sledil ogled mesta, ki je bil za razliko od Gzire(mesta, kjer smo nastanjeni) prava lepota. Sprehajali smo se po kar hribovitih ulicah, s prečudovitim razgledom na morje ter si malo ogledali njihovo kulturo. Po daljšem sprehodu pa smo se odločili, da je čas za sprostitev. Odpravili smo se na plažo Pretty bay, kjer smo se namočili v toplem morju z lepo obravnao turkizno vodo. Razgled pa je bil še toliko lepši, saj smo pred sabo lahko občudovali infrastrukturo. Nato smo si uzeli pavzo po daljši rekreaciji (posedanje v vodi in igranje z mivko) ter zaspali. Privošči

VNEBOVZETJE Ob 17.00 smo se odpravili na pot. Z osebnim avtomobilom smo se peljali v Benetke na letališče Treviso. Tam so nam pregledali karte in prtljago nato pa smo si malo odpočili, saj je naš let zamujal 30 minut. Vožnja je bila za vse umirjena, sploh pa za nekatere (Tadeja), saj so sladko zaspali, nekateri (Jan) so leteli prvič, drugi pa so imeli sprva manjši panični napad (Klara). Prišli smo ponoči, nato pa smo se s taxijem odpeljali do našega apartmaja. Na Malti vozijo po levi strani, kar je bilo prvo presenečenje. Imajo tudi vozišča v večimi pasovi (tudi po šest), naš taxist pa je vozil kar po dveh pasovih hkrati, kar dosti izven omejitev. Pred našim apartmajem je taxist v ovinku, kjer je bil zid naravnost pospešil, nato zadnji trenutek zaustavil in na hitro zavil. Na srečo se je po tem naš vlakec smrti končal, kjer smo potem vstopili v apartma.